Azija

Azija je največja celina na svetu. Obsega skoraj tretjino kopnega Zemlje (45,5 milijonov kvadratnih kilometrov) in je štirikrat večja od Evrope, skupaj s katero tvori Evrazijo, ozka kopenska ožina pa jo povezuje tudi z Afriko na mestu, kjer je danes Sueški prekop. Skoraj v celoti leži na vzhodni in severni zemeljski polobli. Po obliki je razpotegnjena v smeri vzhod – zahod; njena najzahodnejša točka je rt Baba v Anatoliji (Turčija) pri 26°4′ vzhodne zemljepisne dolžine, najvzhodnejša pa otočje Diomede v sredini Beringovega preliva pri 169°0′ zahodne zemljepisne dolžine, s čimer obsega 11 časovnih pasov. Meje med kontinenti niso povsem jasno določene. Med Evropo in Azijo potekajo skozi Dardanele, po Marmarskem morju, skozi Bosporsko ožino, po Črnem morju, po Kavkazu, Kaspijskem jezeru in nato po uralskem grebenu. K Aziji spadajo tudi otoki v Indijskem in Tihem oceanu. Ime Azija naj bi izhajalo iz asirske besede asu (vzhod). Toponim predstavlja bolj družbeno-geografski kot fizični koncept, saj zaradi velikosti obsega izjemno raznolike geografske in kulturne regije. Reliefno je Azija zelo raznolika celina. Sestavljajo jo predkambrijski ščiti in plošče (Ruska plošča, Arabska plošča, Sibirska plošča in Dekanski ščit), mladonagubana gorovja iz terciarja (Himalaja, Tibet, Kavkaz, Anatolija, Hindukuš, Iransko in Iraško višavje), hercinska gorovja in planote (Uralsko gorovje, Južnokitajsko gorovje, Mongolija, Altaj, Tjanšan in Malaja) in velika nižavja (Mezopotamija, Kitajsko nižavje, nižavje ob reki Mekong in Bengalsko nižavje). Največja mladonagubana gorovja so na jugu, saj gre tam za podrivanje avstralske plošče pod evrazijsko. Glavna dejavnika, ki vplivata na podnebje v Aziji, sta geografska širina in velikost celine, saj zaradi njene velikosti in lege najdemo na njej vse podnebne tipe. Na podnebje vpliva tudi oddaljenost od morja, saj se z njo veča letna temperaturna amplituda in manjša letna količina padavin. Pomemben dejavnik je tudi razporeditev gorovij, saj ta zapirajo pot vlažnim zračnim masam, ki prihajajo iz Indijskega in Tihega oceana. Območja pred temi pregradami na jugu in vzhodu celine tako dobivajo veliko padavin, medtem ko je notranjost celine za njimi zelo sušna. Podnebni tipi Zmerno hladno podnebje (večji del Sibirije) Tundrsko podnebje (obale Severno ledenega morja) Ekvatorialno podnebje (Indonezija, Malajski polotok, Filipini, Šrilanka) Savansko podnebje (Indijski polotok, notranjost Indokine) Tropsko suho in polsuho podnebje (jug Arabske puščave) Sredozemsko podnebje (območje Anatolije in Bližnjega vzhoda) Subtropsko vlažno podnebje (vzhod Kitajske) Monsunsko podnebje (sever Indije in Indokine, JV Kitajske) Subtropsko suho in polsuho (sever arabskega polotoka, puščave Lut, Kevir in Thar) Celinsko podnebje (SV Kitajske, JV Sibirije) Celinsko suho in polsuho podnebje (puščava Gobi, Tarimska kotlina, puščavi Karakum in Kizilkum ob Aralskem jezeru) V Aziji imamo štiri povodja: povodje Severno ledenega morja, Tihega oceana, Indijskega oceana in Sredozemskega morja. Zaradi velike reliefne razgibanosti (gorovja na jugu celine) in oddaljenosti od morja je osrednji del Azije brezodtočen. Reke na jugu Azije pripadajo povodju Indijskega oceana (Ind, Ganges, Brahmaputra). Za te reke je značilen ledeniški režim. Najmanjši pretok imajo v času zimskega monsuna, največji pretok pa v času poletnega monsuna, takrat je tudi obdobje rednih poplav. V povodje Indijskega oceana še sicer spadajo reke Evfrat, Tigris in Iravadi. Za njih pa je značilen najvišji pretok pozimi in spomladi, medtem ko je poletje čas suše in je pretok zelo nizek. Reke na jugozahodu Azije spadajo v povodje Sredozemskega morja. Gre predvsem za relativno kratke reke, ki imajo največ vode pozimi, zaradi potujočih depresij in imajo zato dežni režim. Sibirske reke (Irtiš, Ob, Jenisej, Lena) spadajo v povodje Severno ledenega morja in so večji del leta zamrznjene. Delno se stopijo poleti in takrat po navadi poplavljajo. Kitajske reke spadajo v tihooceansko povodje. Najznačilnejši sta Jangce in Huang He in imata obe ledeniško dežni režim. Reka Huang He je dobila ime (Rumena reka) po rumenih delcih puhlice, ki jih prenaša s seboj. Te v spodnjem toku tudi odlaga in zato marsikje tudi poplavi. Jangce (Modra reka) je najdaljša azijska reka in po njej poteka kar 2/3 rečnega prometa. Reka je zelo onesnažena, v času poletnega monsuna pa poplavlja. Reke imajo v Aziji velik pomen, saj vsako leto z naplavinami prinesejo različna hranila, potrebna za kmetovanje. Njihovo vodo uporabljajo tudi v gospodinjstvu in so poleti (monsun) tudi edini stik s svetom. Na drugi strani pa katastrofalne poplave prinašajo tudi izjemno ekonomsko škodo in številne žrtve.